|
|
O zdravi pameti
Imate radi svojo mamo, očeta? Misel, da bi bili kar naenkrat brez enega ali drugega, je vse prej kot lepa. Ali pa – še huje – da enega ali drugega sploh ne bi imeli oziroma ne bi smeli izvedeti, kdo in kje je. To sedaj, z možnostjo posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev, uvaja novi družinski zakonik. Da gre za koristi otrok, pravijo predlagatelji in njihovi podporniki. Koristi otrok ali koristi tistih, ki hočejo otroke za vsako ceno popredmetiti. Da bi bili pač »enaki običajnim družinam«. Kot da ne bi vedeli, da otrok, kolikor je to le mogoče, potrebuje oba starša, tako mamo kot očeta. A potem se hitro zasliši poceni ugovore, češ, kaj pa družine, kjer vlada nasilje, alkohol ... Namigovanje torej, da so družine heteroseksualnih parov bolj nagnjene k nasilju, zlorabi alkohola, zanemarjanju otrok kot homoseksualni pari? Avtorji tega seveda ne utemeljijo z nobeno raziskavo, analizo ali čim podobnim. Ko jih po tem povprašamo, so običajno trenutek tiho, potem pa navržejo očitek, da smo, kako že, »nestrpni do drugačnosti«. A že bežen pregled tozadevne literature pokaže, pripadniki kakšnih skupnosti in zvez so bolj nagnjeni k partnerski zvestobi ali – obratno – pogostemu menjavanju (spolnih) partnerjev. Nerodna reč, za zagovornike. Še bolj neroden pa je podatek, ki je prišel v javnost (vir: vest.si, razprave bralcev), da se nekateri aktivni zagovorniki tega zakona udeležujejo orgijskih homoseksualnih shodov, kot je recimo »Folsom street fair« v San Franciscu. To, gospod minister in ostali zagovorniki, da je v korist otrok? To da je »spodbudno okolje za razvoj otroka«?! In če takih trditev o »koristi otroka« ne vzamemo za suho zlato, smo, kot se danes temu moderno reče, homofobi? A ne gre le za argumente stroke, ampak tudi in predvsem za zdravo pamet. Otrok za oblikovanje svoje osebnosti potrebuje prisotnost obeh likov, tako ženskega kot moškega. Je torej pošteno, da mu to ključno izkušnjo že v samem izhodišču onemogočimo, odvzamemo? Za kaj že? Razlog, da želi biti neka skupnost, ki ni skupnost moškega in ženske, le tej za vsako ceno enaka, pač ni dovolj. |
Uroš Kopavnik
|
|
|
